Europol udaril po proruskih hekerjih: tarče napadov so bile tudi članice Nata

V mednarodni operaciji Europola proti proruski hekerski skupini NoName, ki je odgovorna za več deset kibernetskih napadov na kritično infrastrukturo v evropskih zaveznicah Ukrajine, so organi pregona onemogočili del strežniške infrastrukture, preko katere je skupina izvajala napade, je danes sporočil evropski policijski urad Europol.

V operaciji Eastwood so organi pregona prijeli dva osumljenca in izdali mednarodne naloge za prijetje sedmih oseb. Nemčija je izdala naloge za prijetje šestih glavnih osumljencev, ki živijo v Rusiji. Dva osumljenca sta obtožena, da sta bila glavna pobudnika hekerske skupine.

V operaciji, ki sta jo usklajevala Europol in agencija EU za pravosodno sodelovanje Eurojust, so sodelovale Češka, Francija, Finska, Nemčija, Italija, Litva, Poljska, Španija, Švedska, Švica, Nizozemska in ZDA, ki so izvedle simultane akcije proti infrastrukturi in članom skupine. V več državah so izvedli skupno 24 hišnih preiskav.

Iz Europola so sporočili, da so v okviru operacije "zmotili delovanje infrastrukture za izvajanje hekerskih napadov, ki je obsegala več kot sto računalniških sistemov po vsem svetu, medtem ko so onemogočili večji del centralne strežniške infrastrukture skupine". Več kot tisoč podpornikov skupine, med katerimi je bilo 15 administratorjev, so seznanili z njihovo kazensko odgovornostjo. Po ocenah ima sicer skupina več kot 4.000 podpornikov.

Posamezniki, ki delujejo za hekersko skupino, so po navedbah Europola večinoma rusko govoreči simpatizerji. Uporabljajo avtomatizirana orodja za izvajanje napadov za porazdeljeno zavrnitev storitve (DDoS), v okviru katerih hekerji z izjemno povečanim številom hkratnih dostopov preobremenijo strežnike z nezaželenim predmetom in ohromijo delovanje storitev. Delujejo brez formalnega vodstva ali naprednih tehničnih veščin, motivirani pa so z ideologijo in nagradami, so sporočili v Haagu.

Tarča njihovih napadov je bila sprva predvsem Ukrajina, nato pa so napade preusmerili na njene zaveznice v vojni z Rusijo, med katerimi so mnoge članice Nata.

Skupina je dejavna od začetka ruske invazije na Ukrajino, napadala pa je javne in zasebne sisteme na političnih dogodkih na visoki ravni. Samo v Nemčiji je od začetka preiskave novembra 2023 izvedla 14 napadov na skupno okoli 250 organizacij in institucij. Konec letošnjega junija so izvedli tudi napad med vrhom zveze Nato na Nizozemskem. Vsi ti napadi sicer niso povzročili večjih motenj.